+386 (03) 56 69 822
+386 (03) 56 69 823

info@geostyle.si    

Storitve - Geostyle
 


slika_1.jpg

slika_2.jpg

slika_3.jpg




   
 ZEMLJIŠKI KATASTER je uradna evidenca zemljišč, kjer je zemljišče opredeljeno s parcelo. Povezuje stvarne pravice na zemljščih (nepremičninah), ki jih vodi zemljiška knjiga, z lokacijo v prostoru (umesti lastnino v prostor oziroma prostor poveže z lastnikom).  
   

 UREDITEV  MEJE
to je ena najpomembnejših geodetskih storitev, do katere pride, kadar je treba iz različnih vzrokov urediti mejo. Zahtevo ponavadi vloži lastnik parcele, ki se ureja. Lahko je samostojen postopek, lahko pa le predhodni postopek za ostale postopke, kot so npr. parcelacija, izravnava meje…
Geodetsko podjetje začne postopek s pridobivanjem podatkov, ki so potrebni za ureditev meje in izvede predizmero (ogled na terenu, opravi potrebne meritve brez prisotnosti lastnikov). Nato sledi mejna obravnava, kjer se določi meja in kamor so povabljeni lastniki parcele in mejaši. Lastniki parcel v naravi pokažejo oziroma opišejo, kje poteka parcelna meja. Če zahtevajo jim geodet pokaže, kje poteka meja po zemljiškem katastru ob tem pa jih mora geodet opozoriti na natančnost katastra (predlagana meja). Če se pokazana meja in predlagana meja ne razlikujeta ter lastniki parcel soglašajo s potekom meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo kot predlagano mejo prikaže v elaboratu ureditve meje. Ta meja se na željo lastnikov v naravi označi s trajnimi mejnimi znamenji – mejniki.
Če pa se pokazana meja in predlagana meja razlikujeta oziroma vsi lastniki ne soglašajo s potekom predlagane meje poskuša geodet doseči sporazum med lastniki. Geodet mora izmeriti in v elaboratu ureditve meje prikazati tako predlagano mejo kot tudi vse pokazane meje.
O postopku mejne obravnave se izdela zapisnik in je sestavni del elaborata ureditve meje.
Izdelan elaborat ureditve meje se preda na Geodetsko upravo RS. Predajo elaborata lahko izvede stranka (naročnik), lahko pa ga po pooblastilu stranke (naročnika) preda tudi geodetsko podjetje.
Geodetska uprava RS mora elaborat preveriti. V primeru, da se eden ali več lastnikov ne strinja z ureditvijo meje ali da se pokazana in predlagana meja razlikujeta, GU izvede ustno obravnavo. Če je po izvedeni ustni obravnavi meja še vedno sporna, morajo lastniki, ki se ne strinjajo sprožiti sodni postopek ureditve meje.
Če se lastniki strinjajo z mejo in se pokazana meja ne razlikuje od predlagane meje GU izda odločbo, na osnovi katere se v kataster vpišejo oziroma vrišejo nove meje. 

 PARCELACIJA
Parcelne meje se lahko spremeni s parcelacijo. Lahko je združitev ali delitev parcele. Ta postopek se izvede kadar lastnik želi večjo parcelo razdeliti na več manjših ali pa manjši parceli združiti v eno večjo.
Pred evidentiranjem delitve parcele mora biti urejen del meje, ki se je dotika novi del meje, ki nastane z delitvijo. Postopek evidentiranja urejene meje in upravni postopek evidentiranja parcelacije se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki mora vsebovati sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije.
Potrebno pa je opozoriti, da parcelacija po želji stranke ni možna v vseh primerih. Predvsem na območjih, ki so urejena s prostorskimi izvedbenimi akti je parcelacija možan samo na način, ki ga le-ti določajo.

 IZRAVNAVA MEJE
je geodetski postopek, kjer spremenimo potek obstoječe že urejene parcelne meje, evidentirane v zemljiškem katastru. Vsak postopek izravnave meje je potrebno evidentirati v zemljškem katastu – to se stori z oddajo vloge na Geodetsko upravo RS in priloženim elaboratom izravnave meje, kateri mora biti izdelan v skladu z zakonom ZEN. Obvezni sestavni del so tudi izjave lastnikov, da se strinjajo z izravnavo meje.
Izravnava meje je možna, če se pri tem površina manjše parcele, ki se izravnava, ne spremeni za več kakor 5 % oziroma ne več kot 500m2.
V kolikor parcelna meja še ni urejena, jo je potrebo pred izravnavo urediti. 

 OZNAČITEV UREJENE MEJE
se lahko izvede pod pogojem, da so parcelne meje predhodno urejene. Postopoma urejena parcelna meja postane nerazpoznavna ali pa lastnik meni, da ni označena v skladu s podatki zemljiškega katastra o dokončni meji. V tem primeru jo geodetsko podjetje v naravi na novo označi, izdela tehnično poročilo in ga pošlje lastniku parcele, katere meja je bila označena, lastnikom sosednjih parcel in geodetski upravi. 

 ZAKOLIČBA OBJEKTA
Pred začetkom gradnje novega objekta, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, mora izvajalec poskrbeti tudi za zakoličbo objekta. Le-ta se izvede v skladu s pogoji, določenimi v gradbenem dovoljenju. Po Zakonu o graditvi objektov je zakoličba geodetska storitev.
Zakoličba objekta se izvede na podlagi zakoličbenih elementov, ki so sestavni del projektno gradbene dokumentacije. Najpogosteje zakoličene točke se prenesejo na profile in se tako zaščitijo gradbene linije objekta. Na teren se prenese tudi kota pritličja. Po končani zakoličbi na terenu se izdela zapisnik o zakoličbi, ki ga podpišeta odgovorni geodet in izvajalec.


 
   
 KATASTER STAVB je temeljna evidenca podatkov o stavbah in se povezuje z zemljškim katastrom in zemljiško knjigo. V katastru stavb se evidentirajo podatki o stavbah in delih stavb. 
   
 
 DOLOCITEV ZEMLJIŠČA POD STAVBO
Ko se zaključi gradnja ali dozidava oziroma rekonstrukcija obstoječega objekta, je potrebno skladno z Zakonom o evidentiranju nepremičnin stavbo evidentirati v zemljiškem katastru in katastru stavb. Izdelan elaborat za evidentiranje stavbe je osnova za pridobitev hišne številke ter poleg geodetskega načrta po končani gradnji za uporabno dovoljenje. V postopku določitve zemljišča pod stavbo se evidentira – vriše objekt v zemljiški kataster. Evidentira se na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika stavbne pravice ali investitorja gradnje. Če na zemljišču stoji večstanovanjska stavb lahko zahtevo vloži lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe oziroma upravnik stavbe.

 VPIS STAVBE V KATASTER STAVB
se lahko izvede, ko je stavba v taki gradbeni fazi, da je mogoče izmeriti površine in pridobiti druge potrebne podatke. Pogoj za vpis stavbe v kataster stavb je, da je njeno zemljšče pod stavbo evidentirano v zemljiškem katastru. V postopku izdelave elaborata za vpis stavbe v kataster stavb geodet na terenu izmeri površine notranjih prostorov in popiše namembnost prostorov po veljavni klasifikaciji vrst objektov ter razvrstitve prostorov glede na namen uporabe. Sestavni del elaborata je vprašalnik, s katerim se pridobijo podatki za stanovanjske in nestanovanjske stavbe, kadar v katastru stavb niso vpisani vsi potrebni podatki ali če ti podatki ne odražajo dejanskega stanja stavb ali delov stavb.

 SPREMEMBA PODATKOV KATASTRA STAVB
Spremembe podatkov v katastru stavb se izvedejo, če so stavba ali deli stavb vpisani v kataster stavb in če so lastniki stavbe ali delov stavbe vpisani v zemljiško knjigo. Za spremembo podatkov katastra stavb se šteje:
 - sprememba številke stavbe ali številke dela stavbe,
 - sprememba lege, oblike ali površine,
 - sprememba dejanske rabe,
 - sprememba številke stanovanja ali poslovnega prostora
 - združitev in delitev stavbe ali dela stavbe,
 - vpis novega dela stavbe
 - izbris stavbe ali dela stavbe.

Elaborat spremembe podatkov katastra stavb, ki ga izdela geodetsko podjetje ali projektant je strokovna podlaga za uvedbo upravnega postopka spremembe podatkov katastra stavb. Sestavni del elaborata je vprašalnik, s katerim se pridobijo podatki za stanovanjske in nestanovanjske stavbe, kadar v katastru stavb niso vpisani vsi potrebni podatki ali če ti podatki ne odražajo dejanskega stanja stavb ali delov stavb. V postopku izdelave elaborata spremembe podtakov katastra stavb mora geodetsko podjetje ali projektant opraviti obravnavo in lastniku dela stavbe, katerega podatek se spreminja, pokazati vsebino sprememb s primerjavo poteka v elaboratu in v naravi. V primeru, da spremembe podatkov vpisanih v kataster stavb vplivajo na evidentiranje zemljišča pod stavbo v zemljiškem katastru, mora elaborat spremembe podatkov katastra stavb vsebovati tudi elaborat za vpis zemljišča pod stavbo. Če zahteva in elaborat izpolnjujeta vse predpisane pogoje, izda Geodetska uprava odločbo o vpisu spremembe podatkov katastra stavb. O spremembi številke stavbe ali številke dela stavbe pa izda potrdilo.

 DOLOČITEV HIŠNE ŠTEVILKE
Hišna številka se pod pogoji, ki jih določjajo predpisi določijo stanovanjskim in poslovnim stavbam evidentiranim v katastru stavb in so namenjene stalnemu oziroma začasnemu prebivanju ali opravljanju poslovne in druge dejavnosti. Določi se lahko tudi stavbi, ki je evidentirana v katastru stavb in ni stanovanjska ali poslovna stavba, če v njej prebivajo ljudje ali se v njej opravljaja dejavnost (npr. čebelnjak, zidanica, vinska klet…).
V primeru, da stavba še ni evidentirana v katastru stavb se mora zahtevi za določitev hišne številke priložiti tudi elaborat za vpis stavbe v kataster stavb. Če zemljišče pod stavbo v zemljiškem katastru tudi še ni evidentirano v skladu z Zakonom o evidentiranju nepremičnin, je potrebno poleg zahteve za vpis stavbe v kataster stavb vložiti še zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo.
Zahtevo lahko vloži investitor gradnje, lastnik parcele na kateri stoji stavba, imetnik stavbne pravice, lastnik stavbe ali dela stavbe, uporabnik stavbe ali dela stavbe, upravnik stavbe, lahko pa jo po uradni dolžnosti določi Geodetska uprava.



   
 GEODETSKI NACRT – POSNETEK je prikaz fizičnih struktur in pojavov na zemeljskem površju v pomanjšanem merilu po katografskih pravilih.  
   

Predstavlja osnovo za izdelavo planskih dokumentov ter projektne in tehnične dokumentacije, kar je osnova za posege v prostor. Izdelan mora biti v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu, ki določa njegovo vsebino. Geodetski načrt se izdeluje za različne namene, tako ločimo:
- geodetske načrte za pripravo projektne dokumentacije za graditev objekta;
- geodetske načrte novega stanja zemljišča;
- geodetske načrte za pripravo državnega in občinskega lokacijskega načrta.
Geodetski načrt je sestavljen iz grafičnega prikaza in certifikata. Na grafičnem prikazu so podatki o reliefu, vodah, rastlinstvu, stavbah, komunalnih vodih, zemljepisnih imenih, geodetskih točkah, mejah, zemljiških parcel…. Lahko prikažemo tudi dodatne vsebine (višine slamen hiš, globine jaškov gospodarske infrasturkture). O vsebini, podrobnosti in natančnosti se dogovorita naročnik in geodetsko podjetje. Izdelan mora biti za območje, ki sega 25m od robov predvidenega oziroma obstoječega objekta.
V certifkatu je opisana kakovost podatkov, ki so vključeni v grafični prikaz in pogoji uporabe geodetskega načrta. Pomeni kot potrdilo geodetskega podjetja in odgovornega geodeta, da je izdelan v skladu s predpisi in zahtevami naročnika.


 
 
 


Podjetje za geodezijo
inženiring in trgovino


Gregor Miklavčič s.p.
Cesta zmage 35b
1410 Zagorje ob Savi

Tel: +386 (03) 56 69 822
Tel: +386 (03) 56 69 823
GSM: +386 31 364 610
E-naslov: geostyle@siol.net
 
 

Copyright © 2015 www.tipla.si - Pravice pridržane.    


Izdelovanje strani: Tref d.o.o.